No pa sem tudi jaz začela z blogom. Ideja je kar nekaj časa tlela
in danes, ko sem gledala oddajo na televiziji sem se zgrozila, ko sem ugotovila, da
v Ameriki šestletniki ne poznajo osnovnih vrst zelenjave, kot so krompir ali
paradižnik. Poznajo pa vso hitro prehrano. Samo upam lahko , da je pri nas v
Sloveniji drugače.
Odločila sem se,
da bom v blogu predstavila moj pogled na pripravo hrane brez glutena, pa s tem
ne mislim pripravljenih industrijskih obrokov in izdelkov temveč pripravljene
in skuhane v moji domači kuhinji. Ne me razumet napačno nič nimam proti brez glutenskim
testeninam ali kruhu, ko si v stiski s časom ali na potovanju zelo prav pride.
Žal pa sta dva glavna vzroka zakaj raje pripravljam hrano doma
Prvi je žalostni pogled
hčerke, ko vidi kupljen kruh, drugi vzrok pa je moj, ko pogledam v denarnico.
Doma imam najstnico kateri je bila celiakija diagnosticirana šele pri sedmih letih, tako je že dobro spoznala okus kruha, žemljic in keksov. Prvi meseci so bili grozni. Jok skoraj vsak dan, skrivanje glutenske hrane…..
Priprava jedi z brez glutensko moko se zelo razlikuje od priprave taistih
jedi z moko, ki vsebuje gluten potrebne je kar nekaj prakse, da se spoprijateljiš s to posebno moko.
Sedaj po devetih letih smo se vsi navadili na strogi vojaški režim
v kuhinji, a o tem bom pisala drugič.
